2. februar 2023 | #PRELOMNICE

Valter Flego: Istra je zasluženo prava evropska regija brez meja

Valter Flego, foto: osebni arhiv

Na lokalnih volitvah mesta Buzet leta 2001 je bil izvoljen za namestnika župana, štiri leta kasneje pa so ga mestni svetniki soglasno izvolili za prvega človeka mesta. Na prvih neposrednih lokalnih volitvah leta 2009 je prejel 84 odstotkov glasov občanov Buzeta, kar je bil tudi najboljši rezultat v državi. Leta 2013 so mu Istrani zaupali vodenje Istre, ki jo je nato uspešno vodil dva mandata. Od leta 2019 interese svoje domače Hrvaške zastopa v Bruslju. V evropskem parlamentu mu je uspelo združiti hrvaške poslance v sklepnem dejanju, ki je vplivalo na odločitev Evropske komisije o vstopu Hrvaške v schengen. O tem, kaj Istra brez meja pomeni za Evropo, Hrvaško in ne nazadnje zanj osebno, smo se pogovarjali z evropskim poslancem Valterjem Flegom.

Letošnje silvestrovanje je bilo za vas nekoliko drugačno … Kje ste ga preživeli, kako je bilo in kakšni občutki so vas prevevali?

Poseben in edinstven, tako bi opisal zadnji prihod novega leta. Istra in Hrvaška sta uresničili svoje dolgoletne sanje, in to je bilo nepozabno odštevanje. Opolnoči so ob himni EU slovesno dvignili klančino na mejnem prehodu Plovanija, s katero so obeležili »izbris« meje med dvema prijateljskima državama – Slovenijo in Hrvaško. Težko je z besedami opisati srečo in ponos, ki sem ju čutil v tistem trenutku! Istra je zasluženo prava evropska regija brez meja.

Končno vam je uspelo uresničiti sanje, o katerih ste sanjali vsa leta, ste povedali v intervjuju za Glas Istre. Je bilo težko čakati na odločitev o vstopu Hrvaške v schengen?

Čeprav sem bil od začetka svojega mandata v EU, leta 2019, prepričan o skorajšnjem vstopu Hrvaške v schengen, je bilo čakanje na zeleno luč komisije in sveta zelo stresno. Vemo, da je vsaka tako pomembna odločitev na koncu tudi politična, ne le tehnična, kar najbolje vidimo na primeru Bolgarije in Romunije, ki sta že več kot deset let v t. i. čakalnici.

Moja neučakanost je bila toliko večja, ker tudi sam prihajam z obmejnega območja in vem, kakšne prednosti prinaša schengen našim ljudem. Vedel pa sem, da je članstvo Hrvaške v schengnu edina pravilna odločitev, in ker sem po naravi optimist, nisem niti za trenutek podvomil o pozitivnem izidu.

Silvestrovo na meji mejnem prehodu Dragonja, foto: FZ

V istem pogovoru ste dejali, da je bila vaša pobuda, ko so hrvaški poslanci poslali pismo slovenskim kolegom, ključen trenutek, ki je vplival na odločitev. Kaj se je takrat dogajalo?

Tako je, bilo je oktobra 2019. Prvič mi je uspelo združiti vse hrvaške predstavnike v skupnem odzivu na komisijo. Zavzeli smo se za hrvaške interese, pokazali smo, da kljub različnim strankarskim barvam in pogledom na svet znamo sodelovati.

Slovenija je naša soseda, Slovenci so naši zelo dobri prijatelji, in to je bil glavni razlog, da sem se brez zadržkov odzval na pobudo nekaterih slovenskih predstavnikov. To ni bil odraz slovenskega javnega mnenja ali slovenske politike, temveč nepoštena poteza peščice. Želel sem narediti vse, kar je v moji moči, da zaustavim zastoj hrvaškega integracijskega procesa in da dokažem, da gre za nepremišljen politični pritisk na politično neodvisno telo EU. Komisija je to prepoznala in že naslednji dan dala zeleno luč za naš vstop v schengen.

Kaj pomeni vključitev v evropski prostor brez meja za prihodnost Hrvaške in predvsem Istre? Na katera področja bo imel največji vpliv in kako?

Zelo veliko pomeni. Meja z EU nam je vedno predstavljala zid, ki ga ne potrebujemo in nočemo. Padec tega zidu, izbris meja je v interesu ne samo Hrvaške in Istre, ampak tudi Slovenije in celotne Evropske unije. Pozitiven vpliv schengna bodo občutili prav vsi, še posebej prebivalci čezmejnih območij in čezmejni delavci, ki mejo prečkajo vsak dan. Brezplačna potovanja, manj čakanja na mejah za naše prevoznike in turiste, ki jim bosta Istra in Hrvaška zdaj še bolj privlačni, manjše izgube zaradi čakanja. Schengen je ’win-win’ situacija za vse.

Vstopa v schengen se še posebej veselijo ljudje, ki živijo na obmejnih območjih. Njihovo življenje bo veliko lažje …

Tako je. Pogovarjal sem se s številnimi prebivalci obmejnih območij, najprej kot prebivalec Buzeta, nato njihov župan, župan Istre in zdaj kot poslanec v Evropskem parlamentu. Vem, kako dolgo smo čakali na schengen. Verjemite mi, ni lahko živeti ob meji.

Skoraj vsi imamo sorodnike in prijatelje na obeh straneh meje, veliko naših ljudi dela na drugi strani meje, imajo domove in družine. Predstavljajte si, da morate vsak dan večkrat prečkati mejo in pokazati osebne dokumente, v poletnih mesecih pa čakati v kilometrski koloni. Koliko je to ur, preživetih v avtomobilu! Tega končno ne bo več, prihranek časa in denarja pa je neprecenljiv.

Valter Flego je poslanec v EP. Foto: Osebni arhiv

Brezmejni prostor bo, seveda, vplival tudi na zmanjšanje prometnih zastojev na meji, o katerih največ slišimo v poletnih mesecih. Ampak glede tega ste malo zadržani. Zakaj in kaj je treba še doseči na tem področju?

Schengen bo občutno skrajšal čakalne dobe na mejah in kilometrske kolone, želim pa biti tudi realen – schengen ni čarobna paličica, ki bo odpravila gnečo na Dragonji in v Kaštelu v poletnih mesecih. Tam nas čaka še veliko dela. Za popolno rešitev zastojev se bo treba dodatno posvetiti še eni temi, s katero se prav tako intenzivno ukvarjam. To je tema cestnega koridorja in boljše cestne povezave med Hrvaško in ostalo Evropo. Menim, da je to naslednja strateška tema, ki nas mora spet vse povezati. Želim prometno neizolirano Istro, želim, da je istrski ipsilon povezan s slovenskimi avtocestami, navsezadnje železniške in cestne povezave med Hrvaško, Slovenijo in Italijo. Konec leta sem na odbor za promet vložil osem prometnih amandmajev, pri katerih so me ponovno podprli vsi moji sodelavci, pa tudi dva Slovenca – kolegica Irena Joveva in kolega Klemen Grošelj. Za to se jim iz srca zahvaljujem.

Istra je končno postala evropska regija brez meja. Sliši se čudovito. Je v praksi tudi tako ali je čas, v katerem je bila razdeljena na več držav, terjal svoje?

Meja je, žal, obstajala predolgo in jasno je, da je pustila velike sledi. Manj je sodelovanja med poslovneži, stikov med ljudmi, moji otroci Slovenijo dojemajo precej drugače, kot sem jo jaz v njihovih letih. Včasih sem brez omejitev obiskoval nono v Kubedu, za moje otroke pa je Slovenija tujina. Meja je ločila ljudi, posle in življenje nasploh, a upam, da smo prvega januarja obrnili nov list in se bomo spet lahko združevali in povezovali. Kajti Istra je zdaj čisto prava evropska regija! Že od nekdaj negujemo večkulturnost, v Istri so dobrodošli vsi! Nacionalizem nikoli ni bil del istrske zgodbe, tu ga preprosto ne sprejemamo. Zaradi bližine evropskih središč je bila Istra evropska regija že pred vstopom v EU, z vstopom v schengen pa smo to le formalno potrdili!

Vstop Hrvaške v schengen je pospremilo veliko ljudi. Foto: FZ

Meja med Hrvaško in Slovenijo je bila dolga in včasih zapletena zgodba. Je zdaj dočakala svoj “srečen konec”? Kako gledate na odzive slovenske države na vstop Hrvaške v schengen?

Rad bi se zahvalil kolegom v Evropskem parlamentu, še posebej me je ganil govor novega slovenskega poslanca Matjaža Nemca, ki je tako prijazno v hrvaščini dejal ’Hrvaška, dobrodošla v schengnu!’

Odprta vprašanja bomo reševali skupaj! Kot pri vseh sosednjih državah, tudi tu obstajajo odprta politična vprašanja, ki niso do konca rešena, vendar to ni in ne sme biti razlog za zaustavitev povezovanja in napredka na notranjem trgu! Veste, kaj je najtežje doseči v institucijah EU? Kompromis. Enako je z bilateralnimi vprašanji, ki nas mučijo! A če nam uspe na evropski ravni, verjamem, da je kompromis možen tudi na bilateralni. Z novo vlado je Slovenija stopila na normalno, proevropsko pot in prepričan sem, da nam bo uspelo rešiti vsa odprta vprašanja! Za začetek odstraniti ponesrečeno, nepotrebno in sramotno žico med našima državama.

V najinem pogovoru pred nekaj leti, ko ste bili župan Istre, ste pohvalili sodelovanje s Slovenijo. Lahko pričakujemo, da bo to sedaj še bolje?

Tako je. Kot sem že dejal v prejšnjem odgovoru, je Slovenija, za razliko od nekaterih drugih evropskih članic, na srečo izvolila proevropsko liberalno vlado. To je fantastično, to je edina prava smer razvoja države in dodatna potrditev, da bomo tudi v prihodnje tako dobro sodelovali. Gibanje za svobodo je del moje politične skupine Renew Europe, pa tudi moje matične IDS. Skratka, Hrvati in Slovenci smo vedno bili in vedno bomo predvsem dobri prijatelji.

Ena Istra kot turistična destinacija – da ali ne, kako gledate na to?

Istra je vedno ena, ne glede na to, ali je v slovenskem, italijanskem ali hrvaškem delu, le teritorialno pripada trem državam. Ne tekmujemo drug z drugim, vsi smo blagovna znamka ISTRA, ki bi jo morali negovati in uporabljati, v pozitivnem pomenu besede. Ta prinaša dodano vrednost tako v italijanskem, slovenskem in hrvaškem delu, tako v avtohtonih izdelkih kot v turizmu. To je win-win situacija.

V EU je veliko tromejnih območij in resnično verjamem, da so ti še bolj privlačni za goste iz daljnih krajev. Istra je posebna v vseh pogledih, teritorialnost je samo še ena od njenih prednosti.

Bili ste župan Buzeta, nato župan Istre, zdaj pa ste poslanec v Evropskem parlamentu. V čem se te funkcije razlikujejo in v čem so si podobne? Kako se bo vaša pot nadaljevala? Kakšna nova funkcija? Mogoče doma?

Županska funkcija je zagotovo najbolj konkretna služba, kjer so rezultati najbolj vidni občanom. Operativne odločitve se sprejemajo dnevno. Že pri vodenju županije je drugače, saj je veliko več usklajevanja z vsemi deležniki in župani, da lahko usmerjaš in realiziraš projekte. Funkcija vodje županije je kot taka bolj oddaljena od državljanov in zahteva več strateških odločitev ter vizijo o tem, kje želimo biti jutri. In končno, evropski poslanec je pri viru informacij, odločitev, sredstev in trendov, a hkrati najbolj oddaljen od državljanov. V mojem primeru je 1300 kilometrov od moje Istre do Bruslja, 1300 kilometrov stran od državljanov. A tukaj sledijo trendom in aktivno sodelujejo pri sprejemanju zakonodajnih odločitev, kar bodo državljani jutri občutili na lastni koži. Naj gre za podjetnike, kmete, ribiče ali vsakdanje potrošnike in popotnike.

Na vprašanje, kaj bom počel po koncu mandata, pa vam ne morem še odgovoriti. Do novih volitev je leto in pol, to je še eno leto in pol aktivnega dela v parlamentu in osredotočen sem izključno na to. Še veliko stvari želim dokončati, o tem, kaj bom počel potem, pa res ne razmišljam. Prepričan sem le o tem, da želim končati svojo delovno dobo v Istri.

Avtor: Nataša Fajon

Povezane vsebine: