5. maj 2021 | #DUŠEVNO ZDRAVJE
Epidemija nas je soočila z našo majhnostjo in ranljivostjo
Duševno zdravje je kot travnik, pol marjetic. Foto: NF
Kako pogosto v pogovorih z ljudmi uporabite določene stavke kar tako, na pol nezavedno, ker pač sodijo v nabor tistih, s katerimi izražamo prijaznost do drugih, ob tem pa niti ne pomislite, kaj vaše besede dejansko pomenijo? Ko nekomu v pozdrav vzkliknete ’dober dan’, prijatelju zaželite ’lepo se imej’ ali ’srečno’ pred kakšnim izpitom, to čisto zares mislite ali so te besede zgolj del socialno zaželenega vedenja? Med stavki, ki smo jim zaradi površnega izrekanja odvzeli njihov resnični pomen, je tudi vprašanje ’kako si’, ki ga pogosto postavimo, ne da bi nas res zanimal odgovor.
V Društvu študentov psihologije nas zato vsako leto povabijo, da to vprašanje čisto zares postavimo tako drugim kot sebi. Tako je nastal projekt ’Kako si’?, ki ga organizirajo ob oktobrskem dnevu duševnega zdravja, razna predavanja in delavnice pa pripravljajo tudi med letom.
V drugi polovici aprila so duševnemu zdravju posvetili sklop delavnic in okroglo mizo pod nazivom ‘Kako si? Pomladno.’ Na okrogli mizi, ki je zaključila večdnevni program, so sodelovale Špela Hvalec, klinična psihologinja iz Psihiatrične bolnice v Idriji, Mateja Štirn, psihologinja v zasebni praksi in Breda Jelen Sobočan, psihiatrinja in psihoterapevtka, ki so poskušale osvetliti sence strahu, dvomov, negotovosti, s katerimi nas je soočila pandemija, ter usmeriti pogled tja, kjer lahko najdemo zavetje pred ponorelim svetom okrog nas.
Že več kot eno leto se naše počutje sooča z izrednimi razmerami zaradi epidemije koronavirusa. A kot so opozorile sogovornice, smo pri poskusih obvladovanja negativnih vplivov na naše življenje zanemarili pomemben vidik človekovega blagostanja, ki ga predstavlja duševno zdravje. In to kljub prošnjam strokovnjakov, da bi spregovorili tudi o tem. Šele mnogo kasneje si je priborilo svoj prostor v javnosti. Takrat, ko je bilo marsikaj že zamujenega in se je število ljudi z duševnimi stiskami drastično povečalo.
V aprilu je potekal projekt Kako si? Pomladno. Vir: FB Kako si?
»Kar nekaj časa je preteklo, da so se tudi strokovnjaki s tega področja začeli vključevati v tiskovne konference, da se je osvetlil tudi vpliv na psihični ravni. Kaj so vse te spremembe prinesle, kako ljudje doživljamo negotovost, kako se soočamo s strahom, kako naprej,«je dejala gospa Hvalec.
Dr. Jelen Sobočan je izpostavila nezanimanje medijev za njihove napovedi, ki so vključevale dolgoročne posledice, ter nerazumno osredotočanje vodilnih na kratkoročne ukrepe.
»Ti so bili na samem začetku odlični, lanski april je bil posvečen peki kruha, sprehodom, pospravljanju hiše, skrbi za odnose, tako da je bil videti skoraj romantičen. Letošnji januar, februar in marec pa so prinesli tisto, kar smo poskušali napovedati, pa nam iz neznanih razlogov nihče ni želel prisluhniti. Ogromno je bilo zamujenega,« je bila kritična psihiatrinja.
Po njenih besedah pandemija ni prinesla prav ničesar novega, temveč je ’samo odprla lupino, pod katero lahko vidimo vse, kar je že bilo’. Pri tem je opozorila predvsem na podhranjenost služb, ki skrbijo za duševno zdravje, saj niso bile pripravljene na tak naval pacientov.
»Obisk otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito narašča že od leta 2008, po ocenah znaša ta rast 25 odstotkov na osnovni in 70 odstotkov na sekundarni ravni, tako da so zvonovi že zdavnaj začeli zvoniti,« je dejala dr. Jelen Sobočan.
Prav tako zaskrbljujoče narašča število mladostnikov v obdobju od 15. do 29. leta, ki se spopada z depresijo, najhuje pa je po njenem mnenju to, da smo ves čas ignorirali naraščanje pojavnosti samomora, ki v tem obdobju predstavlja drugi najpogostejši vzrok smrti.
V kriznih časih je zelo dobrodošlo, da so ljudje razumevajoči do naših stisk, še posebej, če te nastanejo zaradi okoliščin, na katere nimamo vpliva. A kot opažajo sogovornice okrogle mize, je v času pandemije prihajalo do stopnjevanja razlik med različnimi strukturami prebivalstva. Tako so se po besedah klinične psihologinje iz idrijske bolnišnice tisti, ki so že prej imeli šibko socialno mrežo, v času izolacije in ukrepov za preprečevanje okužb znašli še bolj odrezani od ljudi.
Med pandemijo je na površje naplavilo tudi nekatera zmotna prepričanja o duševnem zdravju, ki so najbrž prav tako posledica pomanjkljivega pogleda na človeka kot biopsihosocialno bitje. Kot je povedala dr. Jelen Sobočan, se je ravno v tem času namreč pokazalo, da mnogi gojijo prepričanje o tem, da si duševno zdrav, ko nimaš tesnobe in kakršnihkoli drugih težav, pojav neugodnih čustev pa pomeni, da je s tabo nekaj narobe. Resnica je ravno nasprotna, saj ’nikoli nismo tako posrkani v svet, da nas ne bi spremljala nekakšna izvorna tesnoba, ki nam govori, da smo živi in nam pomaga, da se obrnemo vase’.
»V času resne izolacije od drugih ljudi, dela, dejavnosti so začele te izvorne tesnobe kar bruhati iz nas. Te eksistencialistične tesnobe so, seveda, del našega uma in človečnosti, ampak jih enostavno potlačimo. In ko so te drobcene ali velike tesnobe privrele iz ljudi, jih je zagrabila panika, ker so mislili, da je z njimi kaj narobe. V resnici pa smo lahko tako spoznali, kako majhni, nepomembni, ranljivi in smrtni smo in kako v tej nepopolnosti najti nekakšno umiritev,« je pojasnila psihoterapevtka.
Čustva nam pomagajo, da se obrnemo vase. Vir: FB Kako si?
Krizna obdobja so del življenja, zato so na okrogli mizi spregovorili tudi o pomenu varovanja duševnega zdravja, ki nam v težkih časih močno olajša soočanje z nepredvidljivimi stiskami, seveda pa sta ob tem nujni realen pogled in pričakovanja. Po besedah dr. Jelen Sobočan si lahko duševno zdravje predstavljamo kot premico, na kateri se premikamo od čiste duševne bolezni do pravega duševnega zdravja, ki pa je prej izjema kot pravilo. Ravno zato je po mnenju sogovornic zelo dobrodošla sprememba, ki priča o mnogo večjem pogumu za iskanje pomoči, večja težava pa je postala brezplačna dostopnost strokovnih služb, ki jo ponujajo, in porast raznih oblik pomoči s strani ljudi, ki niso strokovnjaki in lahko zato povzročijo veliko škode. Sogovornice so se pri slednjem strinjale, da ge za zelo pereče vprašanje, saj je to področje v Sloveniji neurejeno že leta in nič ne kaže, da bi se utegnilo v kratkem spremeniti.
»Vemo, da je danes na tržišču ogromno nekih terapevtov, svetovalcev, ki prihajajo iz različnih šol, eni bolj strokovno podkovani, drugi bolj samooklicani. Hkrati je pomembno zavedanje, da ko govorimo o terapevtski obravnavi, je odnos tisto ključno orodje, tako da tudi neka ustrezna strokovna opremljenost terapevta še ne zagotavlja uspešne obravnave,« je izpostavila gospa Hvalec, dr. Jelen Sobočan pa opozorila na nevarnost kaotičnega stanja, ki očitno mnogim ustreza, vsekakor pa ne pacientom.
“»Ko se posameznik znajde sredi kaosa, v katerem duševno zdravje postaja posel, je res pomembno, da dobro izbere. Za koleno boš razmislil, komu ga boš pustil operirati, zato je treba zelo paziti, s kom boš vstopil v transferni odnos, kjer boš šel mnogo globlje od kolena, na veliko bolj nevarna območja. Če ima nekdo veselje do odnosov in na nek način občutek, da ima talent, je veliko premalo, znanje, lastna terapija in supervizija so osnova za strokovno delo,« je še pojasnila psihoterapevtka.
Okroglo mizo o duševnem zdravju so sogovornice zaključile v bolj optimističnem slogu, tako da so vsem svetovale krepitev podporne socialne mreže ter konstruktivno naravnanost, ob čemer ne smemo pozabiti tudi na zabavo oziroma priložnosti za pozitivne izkušnje in čustva.
»Življenje nam stalno nekaj postavlja na pot, to lahko prepoznamo v obliki nekih ovir ali pa izzivov. In če bomo prevzeli odgovornost, da smo mi tisti, ki moramo čez to oviro, bomo skupaj gradili tak svet, v katerem se bomo dobro počutili vsi,« je zaključila gospa Hvalec.