8. september 2022 | #JEZIKOVNI KOTIČEK

Pozdrave iz morja

Foto: Nataša Fajon

V poletnih mesecih se običajno več ljudi odpravi na izlete, potovanja, dopust. Včasih smo z dopusta pošiljali razglednice, ki jih danes lahko zamenjujemo kar s pozdravi prek SMS-a, MMS-a, elektronske pošte ali z objavami na družbenih omrežjih. Ste bili kdaj pozorni na zapis, od kod pošiljamo lepe pozdrave – npr. iz morja ali z morja, s Slavnika ali iz Slavnika? Če bi med pisanjem res stali v morju ali iz njega ravno priplavali, bi pravilno pozdravljali iz morja. A običajno ni tako in lepe pozdrave pošiljamo z morja, saj smo se na dopust odpravili na morje.

Nekateri ljudje jo raje kot na morje mahnejo v hribe in nas pozdravljajo … iz ali s hribov? Ko gredo na goro oziroma hrib, nas seveda pozdravljajo npr. s Slavnika, z Nanosa, s Triglava. Če pa se potepajo po hribovju ali gorovju, razglednica prispe iz Alp ali iz Dolomitov. Pri uporabi predlogov si pomagamo s preprostim pravilom – če gremo v, prihajamo iz; če gremo na, prihajamo s oz. z.

A da ne bo tako enostavno, opozorimo še na rabo predlogov pred krajevnimi imeni – gremo lahko denimo v Koper, v Piran in se vračamo iz Kopra in Pirana; gremo pa na Šared, na Pomjan, na Socerb in se vračamo s Šareda, s Pomjana, s Socerba. Razlog za rabo predložnega para na – s/z je verjetno ta, da navedeni kraji ležijo relativno višje od okoliških. Rabo ustreznega predloga ob krajevnih imenih lahko preverimo npr. v leksikonu Slovenska krajevna imena ali Krajevnem slovenskem leksikonu.

Naj za konec omenimo še zanimivost v zapisovanju predloga, in sicer ob imenu za otok in mesta na njem – če pošiljamo pozdrave iz Raba, to pomeni, da smo nastanjeni v mestu Rab; če dopustujemo na otoku Rab, pa pozdravljamo z (otoka) Raba.

Avtor: doc. dr. Jana Volk, Oddelek za slovenistiko UP Fakultete za humanistične študije

Povezane vsebine: