20. oktober 2021 | #GLASBA

Decline the fall: Smo ljudje zdravilo ali bolezen?

Danica

Decline the fall, foto: DTF

O tem, kako naši umetniki zapuščajo rodno grudo in svoj ustvarjalni duh ustalijo nekje izven meja Slovenije, slišimo zelo pogosto. Veliko manj je zgodb, v katerih je rodna gruda neka tuja država, novi dom pa naša deželica. Ena takih ima svoj začetek v letu 2020, ko je virusni orkan dodobra okupiral vse kotičke sveta, a ni ustavil štirih glasbenikov, ki so se odločili, da svoje domovanje na Malti zamenjajo z novim v Sloveniji. Novi prebivalci Zreč Kris Farrugia, Ehren Fenech, John ‘Castiel’ Gatt in Matthew ‘BomBom’ Mercieca so sicer člani benda Decline the fall, a svojemu sobivanju raje rečejo kar bratovščina.

Svojo prvo jesen v Sloveniji so Decline the fall ovekovečili s prvencem Our own demise, ki pa ga še niso imeli možnosti predstaviti. Zato bo sobota, 30. oktobra 2021, ena izmed prvih priložnosti, da svojim starim in novim fenom postrežejo s povsem novimi komadi. Po natančno 22 mesecih bodo fantje znova stopili na oder v sklopu večera Helloween Raspaljotka v Centru mladih Koper.

O dosedanji zgodbi zanimive bratovščine smo se pogovarjali s pevcem Johnom.

Četudi bi hotela, bi težko začela drugače, tako da … Od Malte do Slovenije vodi dolga pot. Se strinjam, v lepi deželi živimo, a ne zgodi se ravno vsak dan, da štirje metalci, člani skupine, spakirajo kovčke in se preselijo v Slovenijo. Natančneje v Zreče. Torej, kakšna je zgodba?

Kot najbrž veste, je Malta majhen otok, kar pomeni, da smo omejeni tako prostorsko kot z možnostmi za ustvarjanje. Ostati na Malti je za štiri glasbenike, ki želijo uspeti na mednarodni ravni, predstavljalo omejitev. Slovenija je bila idealna izbira zaradi svoje osrednje lege v Evropi in tudi zato, ker so življenjski stroški in kakovost bivanja popolni. Hišo v Zrečah smo našli s pomočjo prijatelja, ki živi v Slovenskih Konjicah! Ker prihajamo iz dežele, kjer te obkrožajo le zgradbe, gradbišča in morje, smo bili navdušeni nad Zrečami, saj smo tu obdani z neskončnim zelenjem in gorami.

Zima je, uživate v novem domu, zunaj najbrž sneži, prava zimska idila … Vse bi bilo popolno, če ne bi bilo pandemije. Kot glasbeniki v novi državi ste se znašli v nezavidljivem položaju. Kako je to vplivalo na vaše načrte?

Za selitev v Slovenijo v času pandemije smo se odločili, ker raje začnemo na novo v neki drugi državi, saj je že to pomenilo korak naprej. Da, zanimivo se je bilo zbuditi in skozi okno občudovati zasneženo pokrajino, odmetavati sneg z dvorišča, da bi lahko premaknili avto, a smo se zelo hitro navadili na vse te zimske radosti. Zaradi pandemije nismo mogli nastopati, zato smo vso energijo namenili prisotnosti na družbenih medijih in ustvarjanju novega materiala.

Začetki skupine segajo v leto 2015, z drugačno zasedbo in glasbeno usmerjenostjo. Kdaj in kako je Decline the fall postal bend, kakršnega poznamo danes?

Zadnja sprememba se je zgodila, ko je Matthew nadomestil Nathana, ki je odšel v Kanado. Če se ne motim, je bilo to leta 2017. Kakorkoli, prepričan sem, da nam smer, ki smo jo izbrali, omogoča, da kot bend neprestano rastemo. Močna želja po učenju novih tehnik je tisto, kar nas žene naprej.

Naslovna skladba albuma Our Own Demise, vir: Youtube

Radi rečete, da niste samo bend, ampak bratovščina. Kaj to pomeni?

Vedno podpiramo drug drugega. Ne povezuje nas samo ustvarjanje in igranje glasbe, ampak tudi sobivanje. To pomeni, da sprejemamo tudi pomanjkljivosti drug drugega in se zavedamo, da smo štirje posamezniki z zelo različnim načinom življenja in pogledom nanj. O vsem in vedno se lahko pogovarjamo, četudi kdaj ne delimo enakega stališča.

Na Malti ste znani kot ena vodilnih metal skupin. Morda ljudje ne pričakujejo, da ima otok, ob katerem pomislimo na plaže, sonce in morje, razvito metal sceno, a to je zelo daleč od resnice, kajne?

Metal scena na Malti je zelo podobna slovenski. Če pogledamo statistiko obiskanosti koncertov/nastopov, smo nekje na enaki ravni. In tako kot v Sloveniji, je tudi malteška metalska skupnost zelo povezana, vsi se poznajo in medsebojno podpirajo kljub različnemu glasbenemu slogu. Naš glasbeni stil je bil za Malto nekaj nenavadnega in ravno zato smo pritegnili veliko poslušalcev.

Za seboj imate nekaj koncertov v tujini, kjer ste si oder delili z velikimi imeni, kot so Mayhem, Rotting Christ in Lacuna Coil. Prav tako ste nastopili na znanem bolgarskem festivalu Hills of Rock v Plovdivu. Kako je bilo igrati na tako velikih odrih in pred tako številnim občinstvom?

Absolutno fantastično. S sodelovanjem na festivalu so se nam uresničile sanje. Pričakali so nas na letališču v Sofiji in nato odpeljali v Plovdiv, kjer smo bili nastanjeni v istem hotelu kot vsi veliki bendi. Tiste štiri dneve smo dobesedno živeli kot rock zvezde. Nastop pred takšno množico seveda povzroči veliko vznemirjenja, a se ti za vedno vtisne v spomin. Nikoli ne bom pozabil našega pogovora med vstopanjem na letalo za Malto. Takrat smo si zadali cilj preživeti čim več takšnih trenutkov – ne tako, da bi bili samo eni izmed mnogih, ampak morajo postati nekakšna stalnica. To je bila prelomnica, saj smo se po vrnitvi začeli vneto ukvarjati z odhodom z otoka.

Jasna

Decline The Fall, foto: DTF

Vaš prvenec Our own demise je septembra upihnil prvo svečko. Album je nastajal nekaj let. Kako ste ga ustvarjali in ali je kakšen del nastal tudi v Sloveniji?

Celoten album smo naredili na Malti, vključno s produkcijo in videospoti. Tako je, nastajal je nekaj let, saj smo morali prihraniti dovolj sredstev za profesionalno predstavitev. No, v Sloveniji smo naredili akustično različico našega prvega singla Nemesis in zanjo posneli videospot v Zrečah in na Rogli. Tamkajšnja pokrajina je čudovita, popolnoma se je podala akustični preobleki.

Vašo glasbo spremljajo zelo eksplicitna besedila o škodi, ki si jo povzročamo. Je to sporočilo, ki ga želite deliti s poslušalci?

Da, prav to želimo sporočiti javnosti. Vsi štirje imamo za seboj dokaj težke izkušnje in vemo, da je tam zunaj še mnogo ljudi, ki so se ali se še zdaj soočajo s podobnimi. Želimo jim dati glas, povedati, da jih razumemo, ker smo to že doživeli, in da imajo našo podporo. Žal je za reševanje nacionalnih sramot, kot je uničevanje dreves na Malti za gradnjo smešnega števila zgradb, naš glas premalo. Želimo si, da bi nas slišati tisti, ki lahko sprejemajo odločitve ali nanje vplivajo.

Je glasba še vedno tista, ki pripravi ljudi k razmišljanju, morda celo spremembam, ali smo tako preplavljeni s tovrstnimi sporočili, da jih preprosto ne slišimo več?

Kdor želi poslušati, bo tudi slišal. Težava ni v poplavi sporočil, temveč pomanjkanju zanimanja in nepriznavanju problema samega. Nekateri so preprosto preveč egocentrični in sebični, da bi sploh razumeli, da problem zares obstaja. Žal, mnoge ljudi v življenju vodita denar in pohlep.

Ste morda že imeli priložnost spoznati slovenske glasbenike in domačo metal sceno? Kakšne so vaše dosedanje izkušnje?

Spoznali smo kar nekaj glasbenikov in počasi ter postopoma spoznavamo tukajšnjo metal sceno. Konec meseca nastopamo v Kopru in prepričan sem, da nam bo to odprlo vrata za sodelovanje s slovenskimi bendi. Obiskali smo nekaj koncertov, vzdušje je bilo fantastično. Zelo podobno tistemu na Malti.

Akustična različica skladbe Nemesis, posneta v Zrečah in na Rogli, vir: Youtube

Kot si že omenil, ste avgusta izdali akustično verzijo skladbe Nemesis in povsem sami posneli videospot zanjo. Zakaj nova preobleka in kako je bilo delati video v lastni produkciji in režiji?

Tako je. Želeli smo poskusiti, kako bi nekatere skladbe zvenele v akustični različici. Vedeli smo, da jih lahko postavimo v čisto drugačen čustven okvir, pa bo sporočilo kljub temu še vedno močno, jasno in glasno. Prvič smo vse naredili sami, od snemanja in produkcije komada do snemanja in montaže videospota. Zelo smo zadovoljni z rezultatom, ker vemo, kako pomembno je, če lahko vse naredimo znotraj skupine.

Po 22 mesecih je končno prišel čas za nastop v živo in predstavitev albuma. Kdaj in kje boste nastopili, predvsem pa, kako se ob tem počutite? Načrtujete v prihodnjih mesecih še kakšen nastop?

30. oktobra bomo nastopili v Centru mladih Koper. To ne bo naš prvi Halloween nastop, zato se veselimo vzdušja in, seveda, vrnitve na oder po toliko mesecih! Vsekakor imamo v načrtu še druge koncerte, trenutno se skrbno posvečamo izvajanju ukrepov zaradi pandemije, za prihodnje leto pa imamo kar nekaj načrtov in komaj čakamo, da jih delimo s svojimi feni.

Kako so se na vašo selitev odzvali vaši feni na Malti, vas še vedno spremljajo? Želite nagovoriti tudi slovenske poslušalce? Imate kakšno sporočilo zanje?

Nihče ni pričakoval tako drzne poteze, sploh sredi pandemije. Povprečen Maltežan je prepričan, da je meja morje, a mi smo to močno presegli. Seveda, še vedno imamo veliko fenov na Malti, a želimo poseči čim dlje, vsekakor pa pridobiti tudi slovenske! Naj vedo, da smo prišli sem z nogami na tleh, pripravljeni trdo delati za to, da nas sprejmejo v slovensko metalsko skupnost, in komaj čakamo, da jim predstavimo drugačno glasbeno izkušnjo.

V skladbi Nemesis se sprašujete: ‘Smo zdravilo ali bolezen?’

Lahko bi bili zdravilo. Bolezen bomo, vse dokler velika večina ne začne s skupnimi močmi ustvarjati boljšo prihodnost za vse, ne samo tiste, ki imajo moč in denar.