4. junij 2021 | #DRUŽBA
Samo ja pomeni ja ali skupaj lahko spremenimo družbo na bolje
Foto: FB Inštituta 8. marec
Ko ljudje stopimo skupaj, je vse mogoče. Tudi prizori, ki jih pri nas v Sloveniji, žal, bolj poredko vidimo. A danes smo enemu takemu bili priča. V parlamentu je namreč za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva glasovalo 78 poslank in poslancev, ki so v razpravi izpostavili, da gredo zasluge za ta uspeh nevladnikom, ki so mobilizirali javnost, da je stopila skupaj. Nastalo je pravo družbeno gibanje, je bilo slišati v hramu demokracije.
Potrditev predloga, ki so ga pripravili in za njegovo vložitev zbrali 5000 podpisov v Inštitutu 8. marec, posvojili pa v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB, v slovenski pravni red vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu samo ja pomeni ja.
Pred začetkom današnje seje je koordinatorka pisanja zakona Kristina Krajnc izpostavila, da je model že v veljavi v desetih drugih evropskih državah, med katerimi so tudi Švedska, Danska, Velika Britanija, Irska, Portugalska, Hrvaška, Belgija, Luksemburg in Ciper.
“Čeprav ustrezen pravni okvir ne more avtomatsko rešiti vseh težav, je odlično izhodišče za reševanje sistemskih problemov, kakršno je tudi spolno nasilje. Seveda pa je naslednji korak spremljanje prakse na sodiščih in v postopkih pred policijo,” je dejala.
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je v zadnjem letu postal glavni akter pobude za redefinicijo posilstva v slovenski kazenski zakonodaji, je pred glasovanjem poudarila, da je postopek sprejemanja redefinicije kaznivega dejanja posilstva dokazal, da v Sloveniji obstaja občečloveška vrednota – to je spolna nedotakljivost.
“Redefinicijo so podprle politične stranke vseh opcij in s tem jasno pokazale, da ima vsaka žrtev posilstva v državnem zboru svoj glas. Prepričani smo, da do tega ne bi prišlo brez množične kampanje prostovoljcev in prostovoljk. Skupaj smo spremenili družbo na bolje,” je še dodala.
Prostovoljke Inštituta 8. marec pred parlamentom, vir: FB Inštituta 8 marec
Da pobuda ne pripada nobeni politični stranki, temveč je to zakon številnih državljank in državljanov, prostovoljcev, ki delujejo na področju pravic žensk, ter nevladnih organizacij, je v imenu strank predlagateljic izpostavila poslanka SD, Bojana Muršič.
“Sprememba zakonodaje ne bo čudežno ozdravila naše družbe, je pa odraz trdne politične volje, da spremenimo miselni okvir, opolnomočimo žrtve ter omogočimo učinkovitejši pregon storilcev,” je dejala.
V civilni družbi in nevladnih organizacijah so si za spremembo zakonodaje, ki po mnenju Amnesty International Slovenije pomeni velik korak v smeri zaščite spolne integritete in podpore žrtvam spolnega nasilja, prizadevali že dolgo. Prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo je v odzivu na sprejem modela samo ja pomeni ja na svojem FB profilu nanizala ključne mejnike, ki so pripeljali do današnjega uspeha. Začela je pri letu 1988, ko so nekega vikenda na tedanji Višji šoli za socialne delavce ženske organizirale usposabljanje za delo na SOS telefonu. Ta je oral ledino pri nudenju pomoči žrtvam nasilja. Tri leta kasneje, tako Zavirškova, je socialna delavka Marjana Sečen obnovila podarjeno hišo v neki vasi, da so se vanjo umaknile ženske, ki so doživljale fizično in spolno nasilje.
Nato je po zaslugi Mirjane Majhenič iz CSD Maribor in petih socialnih delavk na čelu z izjemno Francko Premzl Slovenija dobila prvo feministično varno hišo, ki jo je podaril nek gospod. Nad kriminalisti, tožilci in sodniki je leta 1994 začela neutrudno bdeti Katja Bašič z Združenjem proti spolni zlorabi. Trideset let opozarjanja, boja, vztrajanja. In potem se je začelo premikanje proti cilju. Skupaj s kolegicama Renato Šribar in Ireno Šumi ter Niko Kovač začnejo s kampanjo #jaztudi.
“Leta 2018 sva z Ireno po dolgem telefonu poklicali Renato in Niko. Ženske so se odzvale, Inštitut 8. marec je bral zgodbe, rezistenca je nadaljevala. Uspelo nam je! Bravo vse!” je zapisala Zavirškova.
Foto: FB Inštituta 8. marec
V okviru kampanje so zbrali številna pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju, letos pa je končno dozorel čas za zaključne korake.
“Dva meseca smo posvetili zbiranju 5000 overjenih podpisov, ki so pogoj za vložitev in obravnavo zakona v državnem zboru. Pri tem se nam je na ulicah pridružilo več kot 100 čudovitih prostovoljcev iz cele Slovenije, ki so delali po ulicah mest in vasi,” je dejala Maja Koražija iz Inštituta 8. marec, ki je v sklopu kampanje vodila terenske aktivnosti.
Sprememba modela, ki nadomešča zastarelo in družbeno nesprejemljivo zakonodajo, po kateri so morale žrtve dokazovati, da so se upirale, po besedah inštituta nima neizmerne teže le za življenja vseh žrtev spolnega nasilja, ampak vpliva na družbo v širšem smislu.
“Gre za korak k družbi ničelne tolerance do spolnega nasilja, spoštovanja telesne integritete posameznika, spoštovanja soljudi, prepoznavanja njihove volje in njihovih osebnih meja,” so zapisali.
Podporo uzakonitvi novega modela dojemanja spolnega nasilja je izrazilo tudi več kot 20 nevladnih in drugih organizacij.
V skupnem sporočilu za javnost je predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin izpostavila, da današnji dan ni pomemben samo za žrtve nasilja, ampak za vse nas, ki bomo odslej živeli v malce drugačni družbi.
“Pogumne izpovedi žrtev, ki jim je ob podpori nevladnih organizacij uspelo aktivirati ljudi po vsej državi, da so v njihovem in svojem imenu zahtevali spremembe, so dosegle državni zbor,” je dodala.
Po besedah Maje Plaz, predsednice Društva SOS telefon mora zdaj država narediti vse, da se zaupanje v sistem poveča, današnja sprememba zakonodaje pa gotovo predstavlja korak k temu.
“Verjamemo, da bo sprememba zakonodaje, ki sporoča, da je za vsak spolni odnos potreben pristanek, dodatno podprla žrtve v odločitvah, da prijavijo posilstva. Ta namreč globoko, pogosto za vedno, zarežejo v njihova življenja in jih spremenijo,” je še dodala.
Tako družbo kot ustrezne institucije pa čaka pomembno delo dejanskega uresničevanja koncepta soglasja, je izpostavila Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
“Ker nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla “ne” ampak, ali je rekla “ja”, da je torej privolila v spolni odnos,” so še zapisali v nevladni organizaciji.