20. maj 2021 | #KNJIGE
Najboljše tuje uspešnice na ogled še ’v živo’
Prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu. Vir: MK
Zadnja, 34. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu, ki jo vsako leto novembra pripravljajo v Mladinski knjigi, se je sicer začela na svetovnem spletu, saj so bila vrata knjigarn zaradi epidemije koronavirusa (znova) zaprta, vse do 29. maja pa so knjige na ogled še ‘v živo’.
“Ker je bistvo razstave to, da knjigo odpreš, pregledaš in se po ogledu odločiš za nakup,” je odločitev za njeno postavitev v maju komentirala Katarina Modic, vodja knjigarne Konzorcij.
Tako kot novembra, so vse knjige z razstave na voljo s popustom v višini 10 odstotkov. Po besedah Modičeve so bili njihovi bralci in obiskovalci veseli že samega odprtja knjigarn, med kupci pa so zaznali veliko željo po knjigah. Najbolj zvesti obiskovalci FpoF pa so si razstavo že ogledali.
Novembrski katalog, ki je bil objavljen v spletni knjigarni Emka, je vseboval bogat izbor tujih uspešnic v različnih jezikih. Bralci so imeli na voljo več kot pet tisoč najboljših tujih knjig minulega leta z različnih strokovnih področij ter v zadnjem letu nagrajenih leposlovnih del.
“Vse te knjige, tudi če niso več na razstavi, lahko kupci naročijo pri nas. Zastopanih je 250 svetovno znanih založnikov iz Velike Britanije, ZDA, Italije, Nemčije, Španije, Rusije, Hrvaške in Srbije,” je pojasnila predstavnica Konzorcija.
Redni obiskovalci so že vajeni, da so v središču razstave knjige s področja družboslovja, naravoslovja, humanistike in umetnosti ter leposlovja. Kot je dejala vodja Konzorcija, je bil FpoF prvotno namenjen samo strokovni literaturi. Takrat, ko smo še bili v skupni državi, je namreč ni bilo moč dobiti. Strokovne knjige s področja naravoslovja in družboslovja zato ostajajo paradni konj razstave.
Redni obiskovalci so že vajeni, da so v središču razstave knjige s področja družboslovja, naravoslovja, humanistike in umetnosti ter leposlovja. Kot je dejala vodja Konzorcija, je bil FpoF prvotno namenjen samo strokovni literaturi. Takrat, ko smo še bili v skupni državi, je namreč ni bilo moč dobiti. Strokovne knjige s področja naravoslovja in družboslovja zato ostajajo paradni konj razstave.
“Smo pa v zadnjem desetletju razstavo razširili tudi na priročnike, knjige s področja umetnosti in leposlovja. Najpomembnejše je tisto področje, ki zanima kupca. Po našem mnenju se za vsakega ljubitelja knjig najdejo zanimivi naslovi,” je dejala Modičeva.
Prodajna razstava poteka v knjigarni Konzrocij. Vir: MK
Iz širokega izbora je izpostavila predvsem letošnje dobitnike in finaliste glavnih mednarodnih in evropskih literarnih nagrad. Med njimi tako najdemo roman Colsona Whitheada z naslovom The Nickel Boys, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado, lanskoletnega bookerjevega nagrajenca Douglasa Stuarta z delom Shuggie Bain, ki bo v slovenskem prevodu na voljo prihodnje leto, poleg pa so še bookerjevi finalisti Diane Cook z delom New Wilderness, Tsitsi Dangarembga z delom This mournable body, Avni Doshi z delom Burnt Sugar, Maaza Mengiste z delom Shadow King in Brandon Taylor z delom Real life.
Posebno pozornost si zaslužijo tudi pisateljice, ki so se potegovale za britansko nagrado za leposlovje (Women’s prize for fiction), namenjeno izključno avtoricam. Ta je šla v roke Maggie O’Farrell za delo Hamnet, družbo pa ji delajo finalistke Hilary Mantel z delom Mirror and the light, Natalie Haynes z delom Thousand ships in Bernardine Evaristo z delom Girl, woman, other.
Sogovornica je izpostavila še dela, ki so bila ovenčana z nagrado Hugo za najboljšo novelo. Glavna je šla v roke Arkady Matine za delo Memory called empire, spremljata pa jo še finalistki Charlie Jane Anders z delom City in the middle of the night in Alix Harrow z delom Ten thousand doors of January.
PKot je dejala Katarina Modic, velja Frankfurt po Frankfurtu za največji dogodek v Mladinski knjigi Trgovini.
“Že pred desetletji smo z založbami stkali trdne vezi, kar se odraža v dobri oskrbi kupcev s tujimi knjigami skozi vse leto. Zvesti obiskovalci FpoF so tudi uredniki MK Založbe, ki se na podlagi odzivov kupcev lahko lažje odločijo za izide prevedenih del,” je poudarila.
Obiskovalci lahko izbirajo med kopico knjig. Vir: MK
Na razstavi najdemo tudi vse knjige slovenskih avtorjev v tujih jezikih, ki imajo posebno mesto na leposlovnem oddelku. Modičeva je izpostavila, da so pred epidemijo, ko je v Sloveniji cvetel turizem, prodali veliko teh knjig, so pa optimistični, da jih bodo tudi v prihodnje.
Osrednja tema letošnje razstave je branje, naslov, povzet po uspešnici dr. Mihe Kovača Berem, da se poberem, pa se zdi kot nalašč za trenutne razmere, lahko preberemo na predstavitveni strani Mladinske knjige.
Tudi branje tuje literature očitno dobro deluje, saj dr. Kovač zatrjuje, da je branje v tujem jeziku »okno v svet, od koder vidiš tudi domov«.
“Hkrati je to tudi eden od 10 temeljnih razlogov za branje. Aktualni so še posebej v tem koronskem času, ko smo primorani uporabljati vse mogoče tehnike, s katerimi pridemo do informacij, znanja in zabave. Od mnogih naših bralcev pa smo tudi slišali, kako koristno je imeti svojo lastno knjižnico. Zaprtje v lastna stanovanja je verjetno res zabavnejše, če imaš tam knjige,” je dejala Modičeva.
Kljub majski prodajni razstavi v živo ji z živostjo ne bodo sledili dogodki, po besedah vodje Konzorcija pa se že pripravljajo na nov FpoF v novembru, ko se bodo ti vrnili, v središče razstave pa bodo postavili ohranjanje zdravja v času pandemije.