21. september 2021 | #ZDRAVJE
Demenca ni del običajnega staranja, ampak posledica bolezni
September je namenjen ozaveščanju o demenci. Foto: FB profil Spominčica
September je tisti mesec, ko številne organizacije po vsem svetu skušajo povečati osveščenost ljudi o Alzheimerjevi bolezni. Največ pozornosti je še vedno usmerjene k prizadevanjem za zmanjšanje stigme, ki je njena zvesta sopotnica.
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni
Demenca je v središču pozornosti tudi ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra, letošnji pa poteka ob pozivih k zagotavljanju čimprejšnje diagnoze. Kar tri četrtine bolnikov je namreč brez nje.
V združenju Spominčica – Alzheimer Slovenija opozarjajo, da je demenca eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih problemov sodobne družbe. Po njihovih ocenah imamo v Sloveniji več kot 34.000 oseb z demenco, za vsako pa v povprečju skrbijo še trije ljudje. Do leta 2040 naj bi se to število podvojilo, kar pomeni, da bo pri nas skoraj 70.000 obolelih in več kot 200.000 ljudi, ki bodo skrbeli zanje, so še poudarili.
Po besedah predsednice združenja, Štefanije Lukič Zlobec, kar 75 odstotkov oseb, ki že kažejo prve znake bolezni, nima diagnoze. To pomeni, da ima diagnozo, ki je pogoj za to, da oseba dobi ustrezno medicinsko in socialno podporo, le vsaka četrta oseba z demenco.
“Tisti z diagnozo pa do nje pridejo večinoma pozno, tako pozno, da z zdravili protidementiki ne morejo več zdraviti simptomov, torej izboljšati spomina, zadržati kognitivne funkcije za nekaj let, ker je bolezen že preveč napredovala,” je še dejala.
Pravočasno prepoznavanje znakov demence, diagnosticiranje in ustrezno zdravljenje pripomorejo k večji kakovosti življenja tako bolnika kot svojcev. Raziskovalci so namreč ugotovili, da se sama bolezen, ki povzroči demenco pri posamezniku, pojavi že več deset let pred pojavom znakov kognitivnega upada.
Za pomoč se lahko obrnete na združenje Spominčica. Foto: FB profil Spominčica
Zgodnja diagnoza in obravnava
O pomenu zgodnje diagnoze in obravnave je na včerajšnji konferenci pred svetovnim dnevom Alzheimerjeve bolezni spregovorila tudi doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana, ki je ob tem izpostavila, da se trend sodobnih kliničnih in raziskovalnih pristopov obrača v smer intenzivnejše in zgodnejše obravnave bolnikov v ambulantah, obravnavo blagih simptomov bolezni ter prepoznavanja posrednih in neposrednih bioloških kazalnikov – biomarkerjev nevrodegenerativne bolezni možganov.
Prav tako po njenih besedah v ospredje prihajajo individualne značilnosti posameznika z napredovalo demenco (prilagoditev nege), predvsem pa je vse več pozornosti namenjeno dejavnikom tveganja za razvoj demence pri zdravih starostnikih in tistih z blagimi težavami z višjimi živčnimi funkcijami.
“Med dejavniki tveganja za razvoj demence je veliko takšnih, na katere bi ob dobri ozaveščenosti in zdravem življenjskem slogu lahko učinkovito vplivali – pripomočki za korekcijo motnje sluha, motnje vida, učinkovito zdravljenje sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska, telesna aktivnost, telesna teža …,” je dejala dr. Kramberger.
Čeprav tveganje za demenco s starostjo narašča, ta ne predstavlja sestavnega dela staranja, temveč nastane kot posledica okvare možganov. Povzročijo jo različne bolezni, zaradi katerih propadajo možganske celice – nevroni. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, saj demenca kot posledica slednje predstavlja med 60 % in 80 % vseh primerov demenc.
Pozorni moramo biti na prve znake demence
V združenju Spominčica poudarjajo, da je obisk pri družinskem zdravniku nujen, ko svojci ali bolnik sam prepoznajo prve znake demence. Ker slednji zelo neradi obiščejo zdravnika, je pomembno, da svojci reagirajo, so pri pregledu navzoči in se nanj dobro pripravijo, tako da zdravniku opišejo težave, ki so jih opazili. Priporočajo, da pripravijo spisek opažanj, povezanih s spominom, orientacijo in druge vrste sprememb v obnašanju, razpoloženju, čustvovanju in značaju, ter zapišejo kako pogosto se te težave pojavljajo in kako dolgo jih že opažajo.
O demenci govorimo takrat, ko se posameznikove kognitivne sposobnosti, kot so sposobnost pomnjenja, razumevanja, govora, orientacije in presoje, poslabšajo do te mere, da je to moteče pri vsakdanjem življenju.
Deset prvih znakov, na katere moramo biti pozorni, so:
postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje težave pri govoru (iskanje pravih besed) osebnostne in vedenjske spremembe upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije težave pri vsakodnevnih opravilih iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari težave pri krajevni in časovni orientaciji ponavljanje enih in istih vprašanj spremembe čustvovanja in razpoloženja zapiranje vase in izogibanje družbi
Za nasvet so na voljo različni strokovnjaki. Foto: FB profil Spominčica
»Za prepoznavanje bolezni je pomembno poznavanje prvih znakov demence. Zdravnik družinske medicine opravi splošni pregled bolnika, preveri dejavnike tveganja in se posvetuje s svojci. Pri bolniku opravi enega od testov kognitivnih sposobnosti in izključi reverzibilne demence, običajno bolnika usmeri na slikanje glave ter na pregled k specialistu nevrologu ali psihiatru. Postavitev diagnoze omogoča zdravljenje bolezni, ki ga lahko začne že zdravnik družinske medicine z zdravili, pa tudi nefarmakološkimi ukrepi. Zdravila sicer ne ozdravijo bolezni, pomembno pa lahko izboljšajo simptome in počutje bolnika,” je na konferenci pred dnevom Alzheimerjeve bolezni dejala družinska zdravnica asist. mag. Tatjana Cvetko iz ZD Koper.
“Po njenih besedah je pravočasna diagnoza pomembna tako za bolnika kot njegovo družino, saj jim pomaga lažje preživeti z demenco. Bolniki namreč dobijo ustrezno zdravljenje, družini pa postavitev diagnoze olajša soočanje z dolgotrajno boleznijo in skupno načrtovanje dolgotrajne oskrbe.
“Vključevanje strokovnih sodelavcev na terenu, patronažne in socialne službe ter servisnih dejavnosti v skupnosti izboljša učinkovitost oskrbe bolnika z demenco in je zato čas sobivanja z demenco pri bolnikih, ki živijo doma, bolj prijazen do bolnika in zmanjšuje izgorelost njegove družine,« je še dejala mag. Tatjana Cvetko.
Kot je še povedala Štefanija Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija, je najtežji del sprejeti diagnozo, a svojci kljub temu navajajo, da jim je ta prinesla olajšanje.
“Življenje v negotovosti je nedvomno bolj stresno kot življenje, v katerem veš, kaj se s tabo dogaja. Še posebno prvih nekaj mesecev po diagnozi je ključno, da se svojci informirajo in izobražujejo o bolezni,« je dejala predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija.
Ob tem je poudarila, da je covid-19 zelo prizadel ljudi z demenco, njihove bližnje oz. oskrbovalce, skratka, celotno skupnost, zato je po njenih besedah naša dolžnost, da v letošnjem svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni bolj kot kdaj koli prej okrepimo zavedanje o demenci.
Avtor: Nataša Fajon
Povezane vsebine:
